Tedenska opora+
Drugi ljudje nam ne bodo povedali Obstaja veliko vidikov naše identitete, ki jih je težko videti brez pomoči druge osebe. Potrebujemo druge, da so naša ogledala, ki nam vračajo svoje vpoglede in perspektive o nedostopnih, težko si ogledanih delih sebe. Vendar je pridobivanje podatkov od drugih zelo nezanesljiv postopek. Zelo
Tedenska opora
Nikoli ni smiselno poskušati prepričati ljudi v stiski, da se motijo, saj lahko s tem le škodujemo, medtem ko, če so prepuščeni sami sebi, kmalu začutijo, da so bili krivični, in so hvaležni osebi, ki jim je pustila, da so brez kakršnega koli nasprotovanja izčrpali svojo žalost. Poslušajte 2x toliko
Tedenska opora+
Za veliko spremembo ne potrebujete le veliko poguma in odločnosti, temveč tudi veliko časa in energije. In če imate že precej natrpan urnik, boste težko vključili še nov dnevni ritual. Storili ga boste enkrat ali dvakrat – na primer vadili eno uro, potem pa boste novi ritual opustili, ker se vam
Tedenska opora
V pogovoru z drugo osebo govorite od 20 do 40 odstotkov časa. Vaš sogovornik se bo verjetno bolje počutil glede izida in vas, poleg tega pa je večja verjetnost, da se boste kaj naučili. Počitek in refleksija za produktivnost Pogosto nas delo dobesedno obseda, toda veliko najbolj produktivnih ljudi si
Tedenska opora
Depresija ni nič drugega kot njeni simptomi. Povzročajo jo zavestne negativne misli. Ni globoke osnovne motnje, ki bi jo morali izkoreniniti: ne nerešeni otroški konflikti, ne naša nezavedna jeza in niti naša možganska kemija. Čustva izvirajo neposredno iz tega, kar mislimo. Pomislite »V nevarnosti sem« in občutili boste tesnobo. Pomislite
Tedenska opora+
Freudovski odpor Vendar pa ne gre samo za to, da so stvari po naključju nezavedne. Veliko dognanje Sigmunda Freuda, da ostanejo stvari nezavedne zaradi občutljivosti z naše strani: v njegovem dojemanju je izjemen "odpor" do tega, da bi veliko naših nezavednih stvari postalo zavestnih. Nezavednost vsebuje želje in
Tedenska opora
Doline potrebujemo prav toliko kot vrhove. Ne nujno depresije ali globokih padcev, ampak preprosto možnost, da se vrnemo v izhodiščno stanje »stvari so dobre« ali celo »vau, tisti dan je bil obupen«. Da zagotovimo kontrast, potreben da vemo, kdaj smo srečni. Prav ta kontrast zagotavlja tudi kontekst, da vidimo in
Tedenska opora+
Pomislite na strukturo vaših dni. Kaj sproži vaš ustvarjalni in produktiven um? Ali zavestno strukturirate svoje dneve z mislijo na ta sprožilec? Ne glede na to, ali se zbudite zgodaj, delate na določeni lokaciji ali zjutraj najprej telovadite, morate najti sprožilec, ki vas spravi v ritem – vaš ritem. Ko oblikujete
Tedenska opora
Kako razmišljate – o sebi, o svetu in drugih ljudeh – je za vašo srečo pomembnejše od objektivnih okoliščin vašega življenja. Lahko dobite, karkoli hočete, če pomagate dovolj ljudem, da dobijo, kar hočejo. Glejte na koledar in ne na uro. Disciplinirana oseba ne meri časa s štoparico ampak s koledarjem in načrtuje
Tedenska opora
Pogosta pozitivna čustva – občutki veselja, zadovoljstva, spokojnosti, radovednosti, zanimanja, vitalnosti, navdušenja, moči, vznemirjenja in ponosa – so pravzaprav zaščitni znak sreče. Genetska osnova za srečo je močna – zelo močna. Zdi se, da se vsak od nas rodi z določenim nivojem sreče, značilnim potencialom za srečo skozi vse življenje. Bistvo je, da
Tedenska opora+
Čustveni in racionalni um Tradicionalni način razumevanja naših misli je, da obstaja majhen racionalni košček in veliko večji, bolj prevladujoč čustveni košček. Platon je primerjal racionalni del s skupino divjih konj, ki vlečejo zavestni um. Dandanes nam nevroznanstveniki pripovedujejo o treh delih možganov: * plazilski (reptilski) * limbični * in neokorteks Reptilski je,
Tedenska opora
Najhitrejši način za boljše razpoloženje je, da zanemarite občutke, ki jih občutite v slabem stanju. Količina in kakovost vaših misli vas ohranjata potrte. Ko se naučimo prezreti negativne misli, se bo naš pozitivni občutek hitro vrnil. O ljudeh ne govorite ničesar, kar ne bi izrekli tudi v njihovi prisotnosti. Sreča