Teden #3 (nedelja)

Ko se ljudje naučijo živeti v mirnem stanju duha, odkrijejo, da sta sreča in zadovoljstvo pravzaprav neodvisna od njihovih okoliščin. Ne gre za to, da stvari ne bi smele iti »prav« – seveda je to najbolje – vendar ni vedno nujno, da gre vse prav, preden smo lahko srečni. Nimamo vedno moči nad drugimi ljudmi in/ali dogodki, imamo pa ogromno moč, da se počutimo srečne in zadovoljne s svojim življenjem. Lep stranski produkt občutka sreče »brez razloga« je, da se moteče podrobnosti začnejo same od sebe razreševati. Pravzaprav razmišljamo bolje, jasneje in inteligentneje, ko naši umi niso polni nerazumljivih skrbi.

Nekateri svojo žalost pripisujejo svojim pogledom na svet. Resnica je, da so nesrečni iz razlogov, ki se jih ne zavedajo, in ta nesreča jih vodi k temu, da se ukvarjajo z manj prijetnimi značilnostmi sveta, v katerem živijo.

Zavist

Že samo spoznanje vzrokov lastnih zavistnih občutkov pomeni velik korak k njihovi ozdravitvi. Navada razmišljanja v smislu primerjanja je usodna. Zavist je seveda tesno povezana s tekmovanjem.

Navsezadnje, kaj je bolj zavidanja vrednega kot sreča? In če se lahko ozdravimo zavisti, lahko dosežemo srečo in postanemo zavidanja vredni. Človeka, ki ima dvakrat večjo plačo kot jaz, nedvomno muči misel, da ima nekdo drug dvakrat več kot on, in tako naprej. Če si želite slave, lahko zavidate Napoleonu. Toda Napoleon je zavidal Cezarju, Cezar je zavidal Aleksandru in Aleksander, si upam trditi, je zavidal Herkulu, ki ni nikoli obstajal. Zato se zavisti ne morete izogniti samo z uspehom, saj bo v zgodovini ali legendi vedno obstajala oseba, ki je še bolj uspešna od vas. Zavisti se lahko izognete tako, da uživate v užitkih, ki vam pridejo na pot, da opravljate delo, ki ga morate opraviti, in da se izogibate primerjavam s tistimi, za katere si, morda povsem zmotno, predstavljate, da so srečnejši od vas.