Ponedeljek #45
Kritika
Kritika je vedno izziv, vendar se ljudje nanjo odzivajo na različne načine.
Zelo koristno je, da bolje razumete svoj značilen odziv/vedenje v zvezi s kritiko – da jo lahko uravnavate in napredujete proti bolj zrelim različicam.
Možni odzivi na kritiko:
- Oni se popolnoma motijo: To je odziv, pogovorno znan kot “obrambni” – pri katerem kritika sproži nesorazmerno močno obrambo proti njej. Prvotna kritika ni slišana, saj je njen naslovnik tako zaposlen z utrjevanjem svojega položaja. Človek pomisli: “V redu sem, običajno ne delam napak. Če so jezni name, je verjetno, da so preveč zahtevni, ali pa so ljubosumni, ali pa me poskušajo ponižati. Težava je njihova.”
- Oni imajo popolnoma prav in ne zaslužim si obstoja: Tukaj človek misli, da trenutna kritika (glede knjige, dokumenta, nečesa, kar je nekdo povedal med večerjo) v resnici kaže na globalni problem. Zelo hitro trenutna kritika povzroči krizo: “Ne zaslužim si obstoja. Sem revež. Spregledali so fasado. Res je, da sem nesmiseln, malenkosten, neumen in dolgočasen ...”
- Morda imajo prav IN sem lahko v redu: Tukaj je človek sposoben omejiti kritiko na obravnavano vprašanje. Sposoben je razlikovati med kritiko nekega vidika sebe in iskrenim napadom na lastno identiteto.
Odziv na kritiko se oblikuje v otroštvu. Naloga vseh staršev je, da kritizirajo svoje otroke in jim sporočajo slabe novice o njihovih željah in načrtih – vendar očitno obstajajo različni načini, kako se tega lotiti. Najboljša vrsta kritike otroku pusti občutek, da je kritika omejena na trenutno dejanje – hkrati pa da otroku vedeti, da ostaja ljubljen in oboževan. Poleg tega se namiguje, da vsi delajo napake, še posebej starši, in da je kritika dobronameren in nikakor ne ogrožajoč vidik vsakdanjega življenja.
Vendar pa obstajajo tudi scenariji, ko je otrok kritiziran in nihče ne opazi, da ga kritika preveč prizadene. Ni namigovanja, da je to SAMO omejena kritika. Otrok postane žrtev prepričanja, da je popolnoma ničvreden. V odrasli dobi lahko že najmanjša kritika ponovno obudi to perspektivo.
Kaj ste se o kritiki naučili v otroštvu? Kako ste se počutili zaradi svoje mame/očeta, ko so vas kritizirali?