Sobota #42

Ko poskušate svoje življenje preveč nadzorovati, premalo uživate. Ne živite življenja, polnega nefleksibilnih načrtov. Trdo delajte, vendar bodite prilagodljivi. Najboljši trenutki so pogosto nenačrtovani, največje stvari pa se zgodijo, ko ne dosežemo točno načrtovanega. Včasih se morate samo malo prepustiti, se sprostiti, globoko vdihniti in vzljubiti to, kar je trenutno.

Zapomniti si moramo, da po stiskah lahko vsi ozdravimo in mnogi se po tem, ko jih doživijo, celo katapultirajo na bolj smiselno in motivirano pot. Rast v težkih časih je veliko bolj pogosta, kot se večina od nas zaveda. Izziv je ozavestiti priložnost, ki jo predstavljajo tovrstni nepričakovani in nezaželeni dogodki. Potem potrebujemo upanje. Po močni bolečini moramo vedeti, da obstaja nekaj boljšega – in skoraj vedno obstaja. Travmatična izkušnja ni le boleča izkušnja, ki jo je treba preživeti. Namesto tega lahko neverjetno spremeni življenje, saj nas motivira, da se razvijamo na najboljši možni način.

To ni lahka pot, vendar ima večina od nas duševno in čustveno sposobnost, da iz svojih stisk, tudi hudih, izstopimo močnejši, bolj osredotočeni in z boljšim pogledom na življenje. Bistvo je, da so lahko najbolj boleče stvari, ki bi se nam lahko zgodile, ključne okoliščine za velike priložnosti. Težave nas pogosto silijo, da se soočimo z resničnostjo nestalnosti življenja, da cenimo svoje meje in najdemo bolj smiselno razumevanje tega, kdo smo in kako želimo preživeti preostanek svojega življenja.